Cenjeni gostje, dragi prijatelji.

Minilo je četrt stoletja našega delovanja. Lansko leto sem v uvodniku razmišljal o tem, kako hitro je minilo prvih 25 let. Tokrat se mi kar naprej vsiljuje misel o relativnosti časa oziroma o njegovem subjektivnem dojemanju. Intenzivneje kot živimo, hitreje nam beži čas. Nekoč mi je kolegica iz Španije dejala: »Ko te tako poslušam, kje vse si že bil in kolikokrat, se mi zdi, da bi moral imeti najmanj 100 let.« Tedaj sem se nasmehnil njenemu komentarju, sedaj pa, po nekaj letih, se ga pogosto spominjam. In se mi včasih res zazdi, da je od nekega dogodka ali potovanja minilo že mnogo, premnogo let.

Pri pisanju uvodnika za letni katalog naših potovanj, ki poteka v enakomernih intervalih, se vsako leto znova zavem, da je za nami še eno zanimivo leto. Z veliko upanja zremo v prihajajoče leto in prepričani smo, da bo še boljše od predhodnega. Glede na to, da že nekaj mesecev delamo na novih programih, sem se nemalokrat zalotil, da o letu 2015 že govorim v preteklem času, čeprav se leto šele počasi izteka. Kot da smo že dodobra zapluli v novo leto 2016. Ne zdi se mi pošteno na tak način prehitevati čas: ko načrtujemo potovanja za poletje in jesen 2016, smo tako rekoč že tam. In bomo kmalu tudi zares. Še dobro, da je treba kdaj pa kdaj sedeti in čakati na letališčih in da let traja neskončnih 12 ur … To je morda še eden redkih momentov, kjer se mi zdi, da čas teče počasneje …

Več ...